5D ZEMLJA DRUGIČ: Ayahuasca - potovanje od pekla do nebes
K sebi me je ta mati vseh rastlin prvič poklicala pred tremi leti, ko sem po velikem rušenju svojega življenja v zimskem obdobju (kjer sem v enem tednu pokopala svojega psa, zaključila tečaje slovenščine in zaprla svoj s.p., bančni račun ter se morala izseliti iz stanovanja) začela pobirati črepinje svojega fizičnega obstoja.
Nase me je opozorila skozi kopico namigov v 'naključno' prebranih knjigah, dokumentarnih filmih, posnetkih na youtubu ... Finančno stanje je kazalo prerevno stanje, da bi se lahko takoj odpravila vsaj na Nizozemsko, če že ne v njen amazonski dom na drugi celini, zato je naslednji 'poziv' sledil jeseni, ko sem našla in se preselila v novo stanovanje (selitev št. 20 – se mi zdi), zopet odprla s.p. in vnovič začela poučevati … Telefon, na katerem nisem našla ničesar zanimivega za večerno sprostitev pred spanjem, sem odložila na nočno omarico, pa je čez nekaj trenutkov sam začel vrteti posnetek intervjuja o tej rastlini - čaju južnoameriških šamanov, ki po izkušnjah sodeč ozdravlja praktično vse nivoje človeškega bivanja.
Dober teden kasneje je bil najden in rezerviran novoletni ayahuasca retreat
na severu Nizozemske. Zdravljenje in z njim cela kopica občutij se je pričelo
takoj, z njim pa tudi možnost zelo očitne izbire. Dve enakovredno močni energiji (dva različna volka) sta se želeli hraniti
z mojo pozornostjo: zapleti z najemodajalcem glede pogodbe, najemnine in
drugih, predtem že dogovorjenih obveznosti glede stroškov, ter posledična jeza – ali popolno nasprotje, hvaležnost organizatorju retreata ki je
po moji rezervaciji letalske karte takoj poskrbel tudi za načrt prometne povezave
do končnega cilja in nazaj. (Kot sem izvedela kasneje, njegovo ime Avigdor v
hebrejščini pomeni oče).
Bili smo nastanjeni daleč od mesta, sredi velikih kmetijskih površin, ob
obali jezera, z manjšim gozdičem v bližini. Že med
uvodnimi dnevi in delavnicami se je odprlo veliko uvidov, pretočenih je bilo morje solza, nepričakovano pa sem morala šamana (60+ starega, v
Evropo preseljenega, Izraelca) poslati v civilizacijo po vložke, in to ekološke. 😊 Kar je storil brez kakih zadržkov. Kako veliko zdravljenje ženskih ran je prineslo to dejstvo, si lahko predstavljaš...
Sama ayahuasca pa … Dobro sem se pozanimala o vsem, preštudirala celo kopico
zapisov, se postila in upoštevala večino drugih priporočil …, zato sem neustrašno
(ali pa naivno) mislila, da sem pripravljena na soočenje s svojo temo (ali kot trdijo nekateri: preživeti vodeno nočno moro).
Učinek je bil opazen takoj po zaužitem kozarčku čaja, ki se meni ni zdel tako
neokusen, kot zatrjuje večina - v primerjavi z viskijem ali kakšnim zdravim zelenim
smoothijem čisto prebavljiv sok. Potovanje se je pričelo takoj …
Iz čudovitega občutka miline, preko rojstva male princeske … v pekel obtoževanja, sodb, krivde, strahu, nerazumevanja,
nespoštovanja, sramu … Od nikoli dovolj do vedno vsega preveč …
Šele po kakih 12-ih urah valjanja v največjem (psihičnem in čustvenem) sranju,
kar sem ga kdaj doživljala, pa je bilo za mano 10 let korenitega dela na sebi, sem v poznih večernih urah spoznala, da male Indijanke,
ki je polega mene kričala na vse grlo ter otepala z rokami naokoli in sem
nekaj udarcev prejela tudi sama, niso odpeljali v umobolnico ... da nam ni bil podtaknjen
strup ... 😊 da nisem popolnoma zavozila svojega življenja in življenja drugih ... da nisem
ostala v večno ponavljajočem peklu brez odrešitve, kjer nemočne trpeče duše
ves čas kričijo na pomoč …
Medtem ko so drugi že zaključili
svoje, v bistvu zelo podobno, potovanje, so se meni v pozno večernih urah odprla Nebesa … Hvaležnost za vse živo in
neživo, družino, državo, čudovit planet – dom … Ljubezen in razumevanje, da je
prav vse natanko takšno, kot mora biti … Prav
vsi in vse smo popolni … Tudi jaz in moje življenje … Če se mi je prej
pokazalo vse, česar nisem cenila in spoštovala – tudi nenehno praznenje mehurja, tobak,
marihuana, vino in še marsikaj, kar v trenutnem svetu nosi negativni predznak … vse ima svoj namen –, sem zdaj
doživljala vse bogastvo zemeljskega obstoja … Ljubiti vse, prav vse (brez dodanega kljub ...) ... In najpomembnejše spoznanje: Nič, prav nič! ti ne more škoditi, če živiš
v ljubezni.
Dovolj intenzivna izkušnja, ki je trajala do jutra in prinesla odločitev, da novo potovanje, načrtovano za nov dan, ni potrebno. Dovolj je bilo. Naravnost ironično se mi zdi, da sem prvič rekla dovolj ravno ayahuasci. Mati rastlin me je gladko odpravila, češ, da je ne potrebujem več. 😊 Potrebno ni nobeno zdravljenje več, nobenega naredi to, naredi ono ... za občutek vrednosti ... magičnost življenja, ki sem jo iskala, najdem zunaj, v naravi, na Zemlji, in ne v glavi.
Stanje zavesti me je nosilo po svetu še tri tedne in sem svojo izkušnjo delila z vsemi, ki so mi prišli na pot ... dokler se me s prehladom niso lotili mali čistilni angelčki - virusi, potrebni za nadgradnjo telesa, da ustreza novim frekvencam bivanja. Zahvaljujoč izkušnji, ki mi je povrnila tudi zaupanje v lastne zdravilske sposobnosti, sem se znala pozdraviti z odmikom od vrveža, s počitkom brez spleta, knjig, filmov … S pomočjo narave in zdravilne glasbe, kasneje, ko je vročina že popustila in se je v telo vrnilo nekaj moči, pa sem se razvajala tudi z nekaj nežnega plesa in petja ... ter se nazaj v življenje vrnila čez tri dni.
Napisano je zgolj utrinek doživetja. Za natančnejši popis vseh nivojev pokazanega, koliko sinhronicitet se je zgodilo predtem in zatem, kako se je vulkanski kamen v obliki jajca med obredom preoblikoval v srce …, bo verjetno zadostovalo
kako poglavje novega romana, ki ga pišem. Lahko pa že sedaj namignem, da me vsa situacija s covidom ni presenetila niti malo. Ayahuasca me je s svojim peklom (po najstništvu, preživetem v podobno omejujočim okoljem) odlično pripravila na prihajajoči vsesplošni kaos, ki ga čutim v okviru enakih, že preživetih in razumljenih energij ... In me opremila z vsem potrebnim, da lahko splavam iz vsakršnega močvirja ... 💗
