MITOLOGIJA - PESEM VESOLJA

Že pred leti me je k ogledu niza intervujev pritegnil Joseph Campbell, ki je svet mitologije zaznamoval v 20. stoletju in umrl leta 1987. 

Najprej me je pritegnil z živahno energijo, pospremljeno s posebnim žarom v očeh, ki seva iz z življenjem zadovoljnih ljudi, nato je mojo notranjo deklico, še vedno navdušeno nad pravljicami in vsemi možnimi domišljijskimi zadevami, 😊 k preučevanju spodbudila njegova filozofija. Ta mitologijo tke v življenje slehernika in ga spodbuja, da dogodke na svoji poti dojema ter živi kot herojsko potovanje. 

 

 

Njegova dela so med mnogimi vplivala na Vojno zvezd, Levjega kralja, tudi Roberta Langdona je Dan Bown ustvaril po motivu Junaka s tisočerimi obrazi; herojevemu potovanju sledijo Rocky, Alica v Čudežni deželi, Frodo v Gospodarju prstanov, Will Smith v Iskanju sreče, cela kopica junakov v Igri prestolov ...   

 

Temeljno delo primerjalne mitologije predstavlja njegova knjiga Junak tisočerih obrazov, v katerem na podlagi zgodb o Ozirisu, Budi, Prometeju, Mojzesu in Jezusu razlaga svojo teorijo o monomitu:

 

Vse mitične pripovedi imajo skupen vzorec ne glede na kraj ali čas njihovega izvora. Temeljijo na istih prvinah, osrednji motiv naj bi bil junakovo potovanje, ki se začne s klicem na dogodivščino, nadaljuje z junakovim odhodom iz rojstne dežele, sledijo dogodivščine in dosežki, sprejem višje oziroma božje pomoči, srečanje z višjimi silami, čemur sledi vrnitev domov in delitev osvojenih darov.

Mitologija je za Campbella predstavljala pesem vesolja; glasba, tako globoko vdelana v kolektivno nezavedno, da plešemo nanjo, četudi ne moremo imenovati melodije. Je pesem domišljije, navdahnjena z energijo telesa.

Trdil je, da so miti pomembnejši in resničnejši kot zgodovina. »Zgodovina je le novinarstvo in vemo, kako zanesljivo je to.« Za ljudi imajo naslednje pomene:

- metafizični: s pomočjo simbolov in metafor odkrivajo resnico, absolutne skrivnosti obstoja, ki jih ne moremo izraziti z besedami;

- kozmološki: s pomočjo mitov so nekoč razlagali naravne pojave, ki so jih razumeli kot delo višjih sil (npr. sprememba letnih časov);

- sociološki: potrjevali so pravice višjih slojev in jim dajali občutek pripadnosti v celotni skupnosti v hierarhično razporejeni antični družbi, ki je bila ključnega pomena za obstoj in delovanje;

- pedagoški: človekovo potovanje skozi življenje prinese mnoge psihološke prepreke, miti pa lahko služijo kot vodič skozi njih.

Campbel trdi, da smo heroji prav vsi in spodbuja, naj vsakdo odkrije, kaj ga oživlja, ter se poda na svoje osebno potovanje. Njegov najznamenitejši citat pravi: Follow your bliss, kar bi slovensko predstavljalo Sledi svoji blaženosti. »Če slediš svoji blaženosti, se postaviš na pot, ki je tu že od nekdaj, pot, ki te je čakala, in začneš živeti življenje, ki te je čakalo. Kjerkoli si - če slediš svoji blaženosti, uživaš to življenje.«

Svoje študente je učil, naj delajo stvari, v katerih uživajo, pri čemer ni mislil na fizične užitke, temveč želje človekovega duha. 

 

Nekaj navdihujočih citatov iz knjig Josepha Campbella:

»Vsi bogovi, nebesa in pekel, vse je v tebi.«

»Jama, ki se je bojiš, skriva zaklade, ki jih iščeš.«

»Nobenega tveganja ni, da bi morali avanturo opraviti sami, kajti pred nami so potovali heroji vseh časov. Labirint je dodobra raziskan … lahko samo sledimo nitim herojske poti. In kjer bomo mislili, da smo našli gnusobo, bomo našli boga. In kjer bomo mislili, da ubijamo druge, bomo ubijali sebe. Kjer bomo mislili, da potujemo navzven, bomo prispeli v center lastnega obstoja. In kjer bomo mislili, da bomo sami, bomo z vsem svetom.«

»Kjer se spotakneš in padeš, tam boš našel zlato.«

»V gozd vstopaš na najtemnejši točki, kjer ni poti. Kjer obstaja pot, je to pot nekoga drugega. Ni tvoja. Če slediš drugim, ne boš razumel svojega potenciala. Svojo pot utiraš z vsakim narejenim korakom. Zato je to tvoja pot.«

»Spustiti je treba življenje, ki si ga načrtoval, v zameno, da bi živel življenje, ki čaka nate.«

»Nismo na potovanju, da bi rešili svet, temveč na potovanju, da bi rešili sebe. A ravno s tem rešujemo svet.«

»Mislim, da je človek, ki opravlja delo, da bi služil denar, sam sebe spremenil v sužnja.«

»Ko prenehamo razmišljati zgolj o sebi in zaščiti primarnih instinktov, se podvržemo resnično herojskemu preoblikovanju zavesti.

»Ko nadaljuješ skozi svoje življenje, bodo ptice srale po tebi. Ne trudi se s čiščenjem. Komični pogled na situacijo ti omogoči duhovno distanco. Rešuje te občutek za humor.«

»Miti so javne sanje, sanje so zasebni miti.«

»Ljudje, ki se poročijo, ker mislijo, da je zakon ljubezenska afera na dolgi rok, se bodo ločili zelo kmalu. Vse ljubezenske zadeve se končajo z razočaranjem. Zakonska zveza je priznanje duhovni identiteti.«

»Ljudje pravijo, da vsi iščemo smisel življenja. Ne mislim, da resnično iščemo to. Mislim, da iščemo doživetje življenja, v katerem bodo naše življenjske izkušnje resonirale z lastnim najglobljim bitjem in resničnostjo na čisto fizični ravni. Iščemo občutenje vznemirjenja, ker smo živi.

»Poroka ni ljubezensko razmerje, je nekaj popolnoma drugačnega. Je zavezanost temu, kar si. Da je zakonec dejansko tvoja druga polovica. Ti in on/ona sta eno. Kar pa ljubezensko razmerje ni. To je razmerje za užitek in ko tega ni več, je zaključeno. Toda zakonska zveza pomeni življenjsko zvezo in ta predstavlja glavno skrb v vašem življenju. Če ne, potem niste poročeni …«

»Mislim, da ne obstaja takšna stvar, kot je navaden smrtnik. Vsakdo se lahko navdušuje nad doživljanjem življenju. Vse, kar mora storiti, je, da to vznemirjenje prepozna, ga kultivira in z njim začne. Vedno se počutim neprijetno, ko ljudje govorijo o navadnih smrtnikih, kajti nikoli nisem srečal navadnega moškega, ženske ali otroka.«

"Med študijem ne počneš tega, po čemer hrepeniš, temveč iščeš znanje, potrebno za diplomo. A to ni vedno najboljša možnost.

V mojem primeru mi je bila odobrena štipendija in odšel sem na univerzo v Pariz. S prihodom v Evropo sem odkril James aJoyca, Picassa, Mondriana – vso moderno skupino. Potem sem šel v Nemčjo in odkril sanskrit ter se začel ukvarjati s hinduizmom. Nato je prišel Jung; vse se je odpiralo, z vseh strani.

Vrnil sem se na univerzo in dejal: »Poglejte, ne želim preživeti svojega življenja med učenjem tega, kar me želite naučiti vi.«

Hodil sem na vsa potrebna predavanja za naziv, napisati bi moral le še tezo. Če je ne bi, mi ne bi pustili študirati dalje, zato je nastopil čas za besede: Pojdite k vragu.

Preselil sem na deželo in pet let tam preživel med branjem. Nikoli nisem dobil doktorskega naziva. Naučil sem se živeti z malim, kar mi je omogočilo svobodo in čudovito preživljanje časa.

Za početje tistega, kar želimo je potreben pogum, kajti drugi imajo za nas pripravljen načrt. V zavedanju tega, sem se odločil slediti svojim sanjam. Nisem vedel, kako sem preživel teh pet let, a sem vedel, da bi jih preživel tako še pet, če bi bilo treba.

Spomnim se obdobja, ko sem v omari imel le en dolarski bankovec, a sem vedel, da dokler je tam, lahko računam na svoje vire. Bilo je super. Moja edina obveznost se je nanašala na moje življenje in moje odločitve.

Seveda sem pomislil: “Rad bi, da mi nekdo pove, kaj naj naredim.” Biti svoboden nakazuje na izbiro lastne poti in vsak korak lahko spremeni našo usodo – kar je včasih zelo strašljivo. Toda danes, ko gledam nazaj, vidim, da so bili moji dnevi popolni: vse, kar sem potreboval, je prišlo natanko takrat, ko sem to potreboval. In vse, kar sem takrat potreboval, je bilo pet let branja. Bral sem in to je bilo zame bistvenega pomena.

Kot je dejal Schopenhauer: Ko vidite, kaj ste premagali, imate vtis, da ste sledili že napisani zgodbi. Vendar se v trenutku akcije zdi, da ste izgubljeni v neurju: presenečenje za presenečenjem in večkrat brez časa za dihanje, pri čemer se morate ves čas odločati. Šele pozneje boste razumeli, da je bilo vsako presenečenje, vsaka odločitev, smiselna."

 Campbell trdi, in strinjam se z njim, da so se potovanja in raziskovanja preselila v človekovo notranjost. Njegovo učenje poleg knjig in serije intervjujev čudovito predstavlja tudi dokumentarni film Finding Joe, ki ga lahko gledamo na Gaia Tv ali brezplačno na youtubu: https://www.youtube.com/watch?v=s8nFACrLxr0

Svet mitologije čudovito na svoj način predstavlja tudi zgodbarka in jungovska psihoanalitičarka Clarissa Pinkola Estes. Njeno biblijo ženskosti Ženske, ki tečejo z volkovi, bi morala po mojem mnenju prebrati vsaka ženska; 

deset ur posnetkov z 12-imi zgodbami in njihovimi razlagami, ki zadevajo tudi moške pripadnike človeške rase, pa je zbranih v Mother Night: Myths, Stories, and Teachings for Learning to See in the Dark. 

 Prijetno pripovedovanje sklene z mislijo: don't follow your bliss, become a bliss. In strinjam se z njo, čas je za nove zgodbe, da postanemo blaženost ter svojo pot gradimo sami in sproti.