ZGODBO IMAM ZATE
VELES: ZGODBO IMAM ZATE »Zgodbo imam zate!« takoj udari iz nje, še preden se brez pozdrava usede na stol nasproti mene. »Jo boš napisal?« »Zakaj je ne napišeš sama?« vprašam svojo bivšo, ki me je po dveh mesecih molka med nama povabila na kavo v lokal ob marini. Skupno življenje zadnjih petih let je bilo zaključeno tisti večer, ko je bilo povedano vse. »Saj sem, a ni bila popolna. Želim, da srnjaček očisti tudi tebe.« »Prosim?« zdolgočaseno privzdignem obrvi. Verjetno bom izvedel še nekaj novega transcendencah, zdravljenjih, o vilah, angelih in podobnih namišljenih bitjih, katerih družbo tako močno ceni. Rdečelasa čarovnica, oblečena v belo poletno obleko, se v odgovor nasmehne in začne zvijati smotko tobaka – eden redkih dokazov, da le ni tako popolna in nadzemska, kot rada daje vtis. »Skracala sem zgodbo z naslovom Sreča brez vrvice,« med oblizovanjem rizle vame zreta zelenomodra tolmuna. »Saj see eee spomniš besedila pesmi iz filma z novofundlancem? Tjaramdadam, zla...
